Jezus je dal navodila glede molitve: »Karkoli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dano. Prosite, in se vam bo dalo. Trkajte, in se vam bo odprlo.«


V prevodih svetih spisov so si prevajalci in prepisovalci dovolili veliko svobode. Prvotni pomeni so se izgubili. Spodnje besedilo je iz knjige Božanska matrika. V tej knjigi je objavljen prvi originalni prevod Svetega pisma, ki je bil preveden okrog leta 1600 v Angliji:


»Vse stvari, ki jih prosite neposredno, odkrito …

Iz notranjosti mojega imena,

boste prejeli. Doslej tega niste naredili …

Prosite torej brez prikritega motiva in bodite obkroženi s svojim odgovorom.

Obdani bodite s tem, kar si želite, da bo vaša radost dopolnjena.«

 



Kar kličemo »iz notranjosti mojega imena«, in ko občutimo rezultate svojih molitev – ko smo obkroženi s svojim odgovorom, nam je in nam bo dano.


Toplo vam priporočam knjigo Imenovali so jo dvoje srcExternal link opens in new tab or window. Avtorico knjige so aborigini odvedli na nekajmesečno potovanje po avstralski puščavi. Ko so menili, da je osvojila znanje o tem, kako Stvarnik vedno poskrbi za svoje otroke, so jo postavili na čelo skupine. Vodja je bil zadolžen, da je našel vodo, hrano in prenočišče. Vodja jih je vodil, vsi, ki so mu sledili, so ga podpirali z ljubečo prijaznostjo.


Pomislimo – ali mi naše vodje (pa naj bo to družina ali služba) podpiramo z ljubečo prijaznostjo? Ali morda iščemo napake v njih in jim s tem jemljemo moč. Tudi če želijo in imajo iskren namen, ne morejo narediti nič, ker se otepajo z vsemi nergači, ki jih obdajajo.


Naj se vrnem k zgodbi. Prvi dan je vsa obupana iskala vodo, vsa obupana je iskala hrano in nič se ni zgodilo – obdajala sta jih žgoče sonce in puščava. Prav tako drugi dan – po glavi so se ji podile misli strahu in nemoči: »Umrli bomo. Ne bo mi uspelo.« Tretji dan je komaj še zbrala toliko moči, da je vsakega člana skupnosti rotila: »Prosim, pomagaj mi.«


Aborigini pa so jo samo smehljajoče gledali in ji govorili: »Tudi mi smo lačni in žejni. To je tvoja izkušnja. Verjamemo vate. Zaupamo ti. Pomagamo ti sprejeti nauk, ki ti ga daje Življenje.«


Skozi misli so ji šli vsi dogodki življenja in pri sebi je pomislila: »Je to to? Se moje življenje zaključuje tu sredi puščave?« Molila je: »Dragi Bog, pomagaj mi razumeti, kaj se dogaja.«


V trenutku je dobila odgovor: »Da si tukaj, si prepotovala 15.000 kilometrov, v razmišljanju pa se nisi premaknila niti za centimeter. Odraščala si na temelju logike, znašla pa si se med ljudmi, ki ne poznajo izobraževalnih znanosti, poznajo in živijo pa na temelju srca. Delujejo z ustvarjalnostjo in intuicijo, sporazumevajo se brez besed. Do sedaj si jih opazovala, kako z radostjo potujejo skozi življenje. Opazovala si jih z umom. Oni so Eno z Univerzumom, ti si samo zunanja opazovalka – ločena od njih in od Univerzuma. Sedaj je čas, da narediš lekcijo Enosti.«


Iz dna duše je izlila iskreno molitev: »Če je v moje najvišje dobro in najvišje dobro vsega življenja, naj se učim.«

Prešinila jo je misel: »Vtakni si kamen v usta.« Na ta kamen je že čisto pozabila – na začetku potovanja si je izbrala kamen in ga dala med prsi. Ko ga je sedaj dala v usta, je zaznala slino in prešinila jo je misel: »Še je upanje.«


Od radosti bi zajokala, vendar v njenem telesu ni bilo več tekočine, da bi lahko jokala. Cela njena bit je vzklikala: »Hvala, hvala, hvala!« »Lahko se naučim. Naredila bom vse, kar je treba. Samo pomagaj mi najti vodo. Ne vem, kaj naj storim, kje naj iščem, kam naj grem.«


V njej je vzniknila misel: »Bodi voda. Bodi voda. Ko boš lahko voda, boš našla vodo.«

Sredi žgočega sonca, sredi ničesar, naj bo voda!? Pomislimo sedaj na naša življenja – ko smo brez denarja, naj občutimo denar, ali pa ko dobimo grozno diagnozo, naj bomo popolno zdravje?


Vrnimo se k zgodbi. Ničesar več ni mogla izgubiti – predala se je intuiciji. Zaprla je oči in začela biti voda. Hodila je in zaznavala vodo: vonjala je vodo, okušala je vodo, čutila je vodo, slišala je vodo, videla je vodo … Voda je bila mrzla, modra, jasna, blatna, mirna, valujoča, ledena, voda je bila para, voda je bila led, hlap, dež, sneg. Voda je bila mokra, hrustljava, pljuskajoča, brezmejna – ona je bila voda v vseh možnih oblikah.


Hodili so po žgoči planjavi in v daljavi je ozrla rjavkasto gomilo. Šla je proti njej, zlezla nanjo, pogledala pleme, ki jo je še vedno spodbujajo z ljubečo prijaznostjo, stegnila levo roko nazaj, da bi se naslonila in … otipala vodo!

Na podaljšku skalne police je bil kakšne tri metre velik bazen vode! Ko so se okrepili s svežo vodo, je mimo – kar pojavil se je – prilezel velik kuščar, ki so ga imeli za večerjo … In bila je voda in bila je hrana … In osvojila je lekcijo, da je Zemlja polje neskončnih možnosti.

External link opens in new tab or windowKo imajo duše žur

 Besedilo je iz knjige Ko imajo duše žur



Odlomek iz knjige:


Nadangel Metatron je zadolžen za razvoj čakre, ki se nahaja 10 centimetrov nad glavo – vzpodbuja najvišjo možno frekvenco v nas ljudeh. Ko ta čakra zažari, se odpre čista povezava s Stvarstvom. Da se to zgodi, je potrebno prečistiti vse boleče spomine v dušnem zapisu, v DNK duše.


Nadangel Metatron spodbuja predanost, vztrajnost in zaupanje. Pokličite ga na pomoč, ko obupujete, ko se vam vaše delo zdi zaman. Pokličite nadangela Metatrona, da vas okrepi s svojo zdravilno energijo in vam vlije novega upanja.

 



Molitve k nadangelu Metatronu:


Nadangel Matatron, vodi moje zaznave. Pošiljaj mi sporočila, namige, znamenja, da lahko v vsakem trenutku občutim božjo pomoč, da se lahko naslonim nate, da mi pomagaš vstati, ko sem popolnoma na tleh in vidim samo še temo in obup. Pomagaj mi občutiti svetlobo angelov. Odpri mi nove poti. Poveži me s pravimi ljudmi, pomagaj mi zaznavati novo vizijo za sebe in za ves planet – pomagaj mi kreirati rajski vrt v mojem življenju in v življenjih drugih ljudi.

Nadangel Metatron, prosim okrepi moje delovanje, vero in zaupanje. Svoje delo predajam v tvoje roke. Napolni mi um z novimi idejami, ki bodo na številnih področjih koristile človeštvu.

Nadangel Metatron, poveži me z neskončno modrostjo, ki bo prinesla novo vizijo našemu planetu. Poveži me z enako čutečimi ljudmi. Okrepi naše delovanje, da se bo vibracija širila med več ljudi. Odpri nove poti in navdihni ljudi, da bodo s srčno predanostjo podprli sodelovanje. Poveži nas, da bomo vsak po svojih zmožnostih prispevali k razvoju nove Zlate dobe.


Ko svojo pozornost usmerimo v vse dobro in ob tem občutimo hvaležnost, se v naših življenjih zgodi blagoslov ... hvaležnost odpira vrata sreči.


Če vas zadnje čase življenje premetava, je mogoče to povezano s čiščenjem najglobljih karmičnih čustvenih vezi. Življenje nam pripelje ljudi s katerimi imamo nepredelane lekcije; življenje nam pripelje določene dogodke in ljudi, da lahko občutimo svoja čustva.
 
Ljudje, ki nas obkrožajo, nam nosijo ali pomoč ali pa lekcije. Občutim, da se sedaj na kolektivni ravni vzpostavlja polje zaupanja v lastno intuicijo. Vsak izmed nas ima svoje angele vodnike, vsak izmed nas ima dušne vodnike (ki so lahko duše naših prednikov), vsak izmed nas ima svoj kanal komuniciranja s svojo višjo dušo.
 
Vsak izmed nas ima svoj lastni kompas, ki ga usmerja na poti življenja ... vsi ga slišimo ... nekateri bolj, drugi manj ... Bolj kot se človek upira na logiko, bolj je ločen od svoje intuicije, od svojega notranjega kompasa  ... in bolj, kot je človek v miru sam s seboj, bolj jasno sliši sporočila, ki mu jih šepeta njegova duša in angeli, ki so kot žarki božjih sporočil ...
Če občutite, da je življenje naporno, je čas, da se umirite (v veliko pomoč vam bo knjiga Ko imajo duše žur); mogoče je čas, da si vzamete nekaj časa zase, da lahko občutite svoja resnična čustva, počistite (z Zdravilno molitvijo dekodiranja) morebitne strahove in boleče spomine, ter dovolite, da se vam v življenju zgodi čudež novega.