Pomoč: 030/202-808 
Življenje v višjih dimenzijah
Sedaj živimo v tretji dimenziji. Tretja dimenzija zavesti je zavest večine judi. To je materialni svet, gonja za preživetjem in vera v ločenost. Tretja dimenzija zavesti nam daje občutek, da smo za vse odgovorni sami, da si je treba zastavljati cilje in za njihovo dosego garati; tretja dimenzija zavesti je povezana s strahom glede preživetja, z jezo, žalostjo, boleznijo in pomanjkanjem … To je svet, ki smo mu priča prek medijev; to je svet, ki ga lahko vidimo okoli sebe; to je svet ločenosti, ki je zaznamoval zadnjih nekaj tisočletij človeške zgodovine.
Bolj ko se zavedamo, kdo smo, bolj se naša zavest širi. Ko se nam aktivira srčna čakra, ne moremo nikomur več škodovati, ne zmoremo več lagati – to je življenje v četrti dimenziji. Četrta dimenzija zavesti je sočutje in neškodovanje – niti samemu sebi niti nekomu drugemu. In prav zato, ker sebi ne moremo več škodovati, se zgodi, da z določenimi ljudmi, s katerimi smo prijateljevali leta in leta, nimamo nobene povezave več. Moti nas njihovo pritoževanje … enostavno ne dovoljujemo več, da nekdo »stresa« svoj čustveni strup v naša ušesa in našo zavest.
Ko se naša zavest širi, se nam odpira spoznanje. Spoznanje je povezano z resnico in ta je edina, ki šteje. Ko smo pripravljeni videti resnico, se nam aktivira oz. »odpre« tretje oko. Ljudi, ki nosijo dva obraza, ugledamo v pravi luči, padati začnejo maske. Enostavno ne dovoljujemo več, da bi kdo manipuliral z nami ali da bi se na kakršen koli način okoriščal z nami.
Ko se naša zavest širi, se lahko pojavijo nerazložljive bolečine, lahko se zgodi, da človek sliši glasove, lahko mu šumi v ušesih ali mu razbija srce; človeku se lahko dogaja, da ponoči ne more spati … Nekateri se tega ustrašijo in iščejo zdravniško pomoč. Diagnoza, ki največkrat sledi, je 'anksioznost'. Zdravila, ki 'zdravijo' taka stanja, so antidepresivi … In tukaj je past za vse tiste, ki se bojijo svoje resnice in novih energij.
V procesu nadgradnje Zavesti se lahko zgodi, da se telo odzove na določeno hrano – lahko se pojavi alergija na gluten, mlečne izdelke ali sladkor. Telo nas enostavno ne more in ne želi podpirati, da jemo hrano, ki zavira našo nadgradnjo. Telo nas ne podpira pri ničemer več, kar packa naše telo ali našo dušo.
Ko je Zavest v procesu nadgradnje, se lahko zgodi, da telo potrebuje več spanja kot sicer. Tudi med spanjem potekajo procesi izpuščanja starih obteženih spominov. Ko je človek pripravljen izpustiti ves strup, ki se pretaka po njegovih žilah, si dovoli, da sliši vodstvo svoje duše. Ko mu zvoni v ušesih, se ne ustaši, ne bori se proti temu, pač pa prosi za zavedanje:
»Veliki Duh, pokaži mi, kje je v meni neskladje. Stvarnik, pokaži mi, česa še ne zmorem slišati ali videti. Kreator, pripravljena sem rasti in se spreminjati. Pripravljena sem napredovati. Vodi me.«
Ko si dovolimo živeti iz svoje resnice, se vzpostavi naš osebni steber moči. Zavedati se začnemo veličine svoje duše, ki je večna, veličastna in močna. Nič na tem svetu nas ne more več pokoriti, nobena ovira za nas ni prevelika, naša vera in zaupanje v pomoč od zgoraj sta tako močna, da se nam začnejo dogajati drobni čudeži. Svojo moč črpamo iz zavedanja, da smo bitja svetlobe z zemeljsko izkušnjo. Ne moremo delovati drugače, kot iz svoje resnice – ne moremo več delovati proti sebi. Zavedamo se, da se obdobje suženjstva zaključuje – to so preživete energije starega Egipta. Delujemo skozi svoj potencial, skozi svojo dušo.
Ko se zavest širi, postajamo mirni v stvareh, ki so nas nekoč jezile.
V našem življenju je vedno manj drame, manj težav z zdravjem in vedno več skladja na vseh ravneh. Dogodki, ki so nas nekoč spravljali ob živce, gredo zdaj mimo nas; nanje gledamo mirno – od prometa do ljudi. Ljudem ne dovoljujemo več, da bi nas potegnili v svojo dramo. Če ima nekdo naporen dan, enostavno dovolimo, da se vrtinči v svojih čustvih. Postajamo mirni opazovalci življenja. Ko se naša zavest širi na višji nivo, spoštujemo druge kulture in druge načine življenja.
Tu se začne odpirati tudi »okno v pretekla življenja«. Vsi imamo v sebi sposobnost, da »vidimo« več.
Ko se naša zavest odpira Višji Resnici, se lahko zgodi, da občutimo, da naša družina ni »več naša družina«. Naši krvni sorodniki so samo ljudje, ki so nam ponudili lekcije življenja, občutimo pa, da imamo nekje večjo družino … Če se mogoče počutite sami, ko »krpate« svojo ranjeno dušo, verjemite, da vas bo, ko bo čas, prav ta Višja Zavest povezala z Bitji Višjih Dimenzij! Niste sami!
