Ozadje, ki je krivo za negativne programe, se skriva v zgodnjem otroštvu. Mnogim so starši govorili:


  • Bodi tiho in potrpi!
  • Kdor visoko leta, nizko pade. Pozabili pa so povedati, da kdor visoko leta, lahko tudi visoko pristane.
  • Tega si ne zaslužiš. Nisi dovolj pridna.
  • Genitalije so grde.
  • Iz tebe ne bo nič.
  • Če ne ubogaš, si poredna punčka. (Če ne narediš tako kot jaz hočem, si ne zaslužiš ljubezni.)
  • Ljudem ne smeš zaupati.
  • Bodi skromen – skromnost je lepa čednost.
  • Denar in poštenost ne gresta skupaj.
  • Kakšen štor si.
  • Kako si neumna …



Vse te trditve otrok sčasoma pozabi, vendar pa se shranijo v nezavedni um – v podzavest. Zapisale so se v srce. In kar je zapisano v srcu, kar je pogreznjeno v nezavedni um, je milijonkrat močnejše od moči zavestnega uma.

Veste, kako vzgojijo slona, da je pokoren? Ko je še čisto majhen, ga privežejo z vrvjo ali verigo ob drevo. Mali slonček se upira, poskuša se rešiti, poskuša biti svoboden. Sčasoma se neha truditi – sčasoma sprejme, da ga vrv veže in da je bolje, da je pokoren do konca svojega življenja.


Slonček raste in zraste v mogočnega slona. Še vedno je privezan – lahko je privezan s tanko vrvjo na majhno drevo, ki bi ju lahko z enim zamahom noge strgal in izruval, vendar je njegovo prepričanje ostalo na nivoju slončka. Vrv in drevo sta se mu vrasla v podzavest. Ta mogočna žival omejuje svoje sedanje sposobnosti z omejitvami iz otroštva. Temu pravimo »sindrom malega slončka«.

Negativna prepričanja o sebi, zdravju, denarju, starosti, spolnosti, ljudeh itd. nas zadržujejo na mrtvi točki. Kljub temu, da se trudimo, napredka ni. Kot da bi stopicali na mrtvi točki.


Negativna prepričanja so kot mantre, ki jih vsak dan ponavljamo. Bolj kot jih ponavljamo, bolj trdno se zasidrajo v naše življenje in več verjetnosti je, da bomo enako izkušnjo spet izkusili. Ponavljajo se kot prekletstvo. Ko občutiš znova in znova isto čustvo, se vprašaš: »Kaj se moram naučiti? Kje tiči zajec? Kaj delam narobe?«

Želite izvedeti več? Knjiga Ko Imajo Hormoni Žur






Rad živim
Sanja Žontar

RAZPRODANO
Slikanica vsebuje pozitivne stavke oz. afirmacije, ilustracije in prostor za risanje. Primerna je za otroke od 2 – 8 leta starosti. Kaj je afirmacija? Prav gotovo ni človeka, ki si v življenju ne bi želel več pozitivnih in ljubečih misli. Da bi bilo naših negativnih misli čim manj, si lahko pomagamo s pozitivnimi stavki oz. afirmacijami. Vsaka pozitivna trditev, v sedanjiku in v prvi osebi ednine, ki si jo izgovarjamo po tiho ali na glas, je afirmacija. Naša misel je energija in prav tako naše besede in dejanja. Mislimo pozitivno, govorimo ljubeče in delajmo dobro za vse ljudi. Lahko se imamo preprosto radi, prav takšni, kakršni smo.

Rada se imam

Sanja Žontar


RAZPRODANO


Slikanica vsebuje pozitivne stavke oz. afirmacije, ilustracije in prostor za risanje. Primerna je za otroke od 2 – 8 leta starosti. Kaj je afirmacija? Prav gotovo ni človeka, ki si v življenju ne bi želel več pozitivnih in ljubečih misli. Da bi bilo naših negativnih misli čim manj, si lahko pomagamo s pozitivnimi stavki oz. afirmacijami. Vsaka pozitivna trditev, v sedanjiku in v prvi osebi ednine, ki si jo izgovarjamo po tiho ali na glas, je afirmacija. Naša misel je energija in prav tako naše besede in dejanja. Mislimo pozitivno, govorimo ljubeče in delajmo dobro za vse ljudi. Lahko se imamo preprosto radi, prav takšni, kakršni smo.

External link opens in new tab or window










Vsak odnos nas uči čisto preproste lekcije – lekcije ljubezni. Če se je ne naučimo na lep način, jo izkusimo preko klofut, ki nam jih življenje nameni. In klofute pogosto zaležejo bolj kot božanje. Če se ljubezni do sebe ne moremo naučiti drugače, telo zboli; če se ljubezni v odnosu ne moremo naučiti drugače, odnos umre. Na koncu ostaneta samo še strah in tema.


Ljubezen je vselej prijazna. Strah pa je vselej neprijazen. Čutimo se žrtve vsega, jezimo se ali žalostimo, razjeda nas ljubosumje ali pa se čutimo izdane. Jeza ni nič drugega kakor zakrinkan strah. In žalost ni nič drugega kot zakrinkan strah. Ljubosumje je zakrinkan strah. Ob vseh teh čustvih, ki izvirajo iz strahu in ki povzročajo trpljenje, lahko zgolj hlinimo prijaznost. V resnici nismo nič prijazni, saj se ne počutimo dobro, nismo srečni.


Če hodimo po stezi ljubezni, nimamo nobenih obvez in nobenih pričakovanj. Življenje nam je v veselje, zato smo vedno nasmejanega obraza. Dobro se počutimo v svoji koži in ker smo zadovoljni, smo lahko tudi prijazni. Ljubezen je torej vselej prijazna. In ta prijaznost nas dela velikodušne in odpira vsa vrata. Ljubezen je velikodušna. Strah pa je sebičen – vidi samo sebe. In sebičnost zapira vsa vrata.


Ljubezen je brezpogojna. Strah pa nenehno postavlja pogoje. »Če hodim po stezi strahu, te ljubim le, če mi pustiš, da te obvladam; če si dober do mene; če se ujemaš s sliko, ki sem si jo ustvaril o tebi.«

Na stezi ljubezni več dajete kot jemljete. In pri tem se seveda toliko ljubite, da ne dovolite sebičnežem, da bi se okoristili z vami. Niste maščevalni, vendar daste vsakomur jasno vedeti: »Ni mi všeč, če se hočeš okoristiti z mano, če si nespoštljiv do mene, če si neprijazen z mano. Ne potrebujem človeka, ki bi se igral z mojimi čustvi in se grdo vedel do mene, bodisi v besedah ali dejanjih. Ni mi treba nenehno poslušati vsega tega zmerjanja. Saj ne, da bi bil kaj boljši od tebe; samo za to gre, da ljubim lepoto. Ljubim smeh; rad se imam lepo; rad ljubim. Saj ne, da bi bil sebičen; samo ne vem, kaj bi počel z žrtvijo ob sebi. In to ne pomeni, da te ne ljubim; le za tvoje sanje ne morem sprejeti odgovornosti. Če si v odnosu z mano, bo to zelo trd oreh za tvojega Zajedavca, saj mi niti na misel ne pride, da bi se odzval na tvoje smetje. Ne, to ni sebičnost; to je ljubezen do sebe.



Začnite si govoriti:

  • Vedno uspevam ne glede na to kje sem in kaj se dogaja. Mene podpirajo vse vesljne sile.
  • Moje čustveno stanje je vedno v ravnovesju.
  • Varna sem tukaj in zdaj. Zame in za mojo družino je vedno poskrbljeno. Vse se dogaja  v najvišje dobro vseh vpletenih. Čeprav še ne vidim, vem, da me čaka samo dobro.
  • Zakon privlačnosti prinaša v moje življenje izobilje na vseh ravneh. Dovoljujem, da se mi začnejo dogajati drobni čudeži.
  • Varnost je stalnica v mojem življenju. Hvaležna  sem za vse dobro v mojem življenju.
  • Sem živi magnet za uspeh. Dovoljujem, da v moje življenje prihaja izobilje.
  • Vsak dan in vsako noč napredujem. Moja notranja lepota se izraža na mojem obrazu.
  • Dovoljujem si, da se imam rad-a.
  • Izbiram zdravje - uživam v zdravi hrani in zdravih navadah. Opuščam potrebo po vsakršni zasvojenosti. Sem nekadilka.



Osebna rast za mlade


 

 

Zakon privlačnostideluje na ta način:


  • Napišimo na list vse stvari za katere smo hvaležni v življenju. S tem spremenimo miselni tok in dobimo neko osnovo za razvoj pozitivnih čustev. Nato se lahko vsako jutro, ko vstanemo, zahvalimo za vse stvari, ki jih imamo v življenju, pa tudi če je to v tem trenutku zelo malo.
  • Slednji korak je vizualizacija - ko vizualiziramo, materializiramo. Naši možgani ne ločijo med stvarmi, ki se dejansko dogajajo in med stvarmi, ki si jih domišljamo. Če smo nekje z mislimi, bomo prišli tja tudi s svojim telesom. Ob tem ko vizualiziramo, je nujno tudi, da občutimo vse pozitivne občutke, ki jih prinaša stvar, ki jo vizualiziramo. Odločiti se moramo, kaj želimo, verjeti, da si to zaslužimo, nato pa zgolj zapreti oči in si vsak dan nekaj minut vizualizirati sebe s tem, kar si želimo in kako dobro se ob tem počutimo. Rezultati naj bi bili izjemni.



 


Skrivnost za mlade

SKRIVNOST ZA MLADE

176 strani

trda vezava
RAZPRODANO


External link opens in new tab or window

Skrivnot za mlade

Paul Harrington



Če Zakon privlačnosti še nekoliko bolj razčlenimo, gre za ustvarjalni proces, ki je sestavljen iz treh delov:

 

  1. Prvi korak, da začnemo uporabljati Zakon privlačnosti v polni meri je, da imamo izoblikovano kristalno jasno vizijo, kaj si želimo v življenju. Na podlagi vizije, moramo “Vesolje” prositi, da se to realizira. Pri tem ni potrebno uporabiti besed, oziroma jih Vesolje dejansko sploh ne razume, pomembno je, da se v skladu z našo vizijo miselno naravnamo. Pri tem zelo koristi, če si vizijo ali željo tudi zapišemo. Ta korak moramo narediti sami.
  2. Drugi korak je odgovor “Vesolja” na to, kar si želimo. Ta korak za nas naredi vesolje. Takoj ko si nekaj resnično zaželimo in na to frekvenco naravnamo tudi naše misli, vesolje začne delati v tej smeri, da se bo to realiziralo. Pri tem nas ne smejo oblivati dvomi, ker ne vidimo jasne poti, kako se bo to realiziralo. Večina uspešnih ljudi, ni nikoli vedela, kako bodo realizirali svoje cilje, temveč le to, da jih zagotovo bodo. Lahko začnete iz nič in popolnoma brez vsega - iz nič in iz brezizhodne situacije, se bo naredila pot. Kako bo prišlo iz naše vere in obveze do kaj. Vesolje vedno pozna najkrajšo, najboljšo in najbolj smiselno pot do naših sanj.
  3. Tretji korak je faza prejemanja. Pri tem koraku je nujno, da smo fokusirani na našo željo - to se mora kazati v strasti, radosti, navdušenju, hvaležnosti… in ob tem se moramo počutiti odlično. Smiselno je, da uporabimo vse možne načine, da ustvarimo pozitivno čustveno stanje ob misli na svojo vizijo, željo oziroma cilj. Če pa občutimo negativna čustva, sporočamo “Vesolju”, da to ni nekaj, kar si želimo.


V fazi prejemanja slej kot prej pride do situacije, ko smo zreli za realizacijo naše želje. Vesolje ima pri tem rado hitrost, zato je v takem trenutku vsakršen pojav dvomov ali odlašanje povsem nesmiselno. Ko se pokaže priložnost in to zaznamo, je potrebno takojšnje ukrepanje. To je naše končno delo. In to je tudi vse, kar moramo narediti. Ponavadi dobimo v sklopu procesa navdušujočo idejo, ki ji moramo zgolj zaupati in jo realizirati.