RAZPRODANO!




Anastasia



ANASTASIJA

  • trda vezava
  • 200 strani

cena knjige je 23,90 €





Zbirka zveneče cedre Rusije, I. knjiga

ANASTASIJA

Vladimir Megre


Sredi devetdesetih let ruskega poslovneža Vladimir Megreja iz Novosibirska na redni plovbi po reki Ob v obrežni vasi ogovori mlada ženska. Predstavi se z imenom Anastasija.


Anastazija živi v gozdu popolnoma sama, nima bivališča, skoraj ne nosi obleke in si ne dela zalog hrane. Je potomka ljudi, ki so živeli tu že tisočletja v dobesedno drugi civilizaciji. Ohranili so se do današnjih dni zaradi, po mojem mnenju, modrejše odločitve.Njihovo prisotnost v Tajgi je mogoče določiti le s tem, da je tak kraj bolj urejen, lepši, kakor na primer Anastazijina jasa. Tu se je rodila in je neločljiv del narave. Za razliko od znanih velikih puščavnikov se ni osamila v gozdu le za nekaj časa, rodila se je v tajgi in je le za kratek čas obiskala naš svet."




Že po tridesetih straneh knjige postane bralcu jasno, da Anastazijino poreklo ni kar tako. Popolno sožitje z naravo, z vesoljem, ji omogoča dostop do podatkov in sposobnosti, ki presegajo naše zmožnosti dojemanja. Nikoli ni brala knjig, pa vendar pozna jezike, zgodovino, lahko "pogleda", kamor hoče, ter celo zavestno vpliva na dogodke in ljudi, ima praktično fotografski spomin. Njena ekološka vizija je fantastična, filozofski pogled na smisel človeka in stvarstva je preveč logičen, preveč smiseln, da bi lahko bil "izmišljen", njena čustvena iskrenost, dobrosrčnost in nezmožnost lagati vas lahko spravijo do solz. Ker živi Anastazija kot del mehanizma narave, se trudi učiti druge, kako lahko tudi sami postanejo del narave in ne le kovinski zobnik v ekonomsko-političnem stroju. Pomanjkanje smisla v sodobni družbi je prav posledica odrezanosti človeka od narave.



Anastazija nudi praktične, razumljive nasvete, kako lahko postopoma spet vzpostavimo stik z naravo, čeprav smo ujeti v, kakor mu pravi ona, umetni svet. Kot otroci smo žal neusmiljeno pahnjeni vanj, brez možnosti izbire, in naravo spoznamo le kot njegov privesek. Anastazija zato pravi: "Večina ljudi do konca svojih dni sploh ne more spoznati Resnice. … Devetleten otrok, ki je vzgojen v naravnem svetu, točneje pozna zgradbo vesolja kot izobraževalne ustanove vašega sveta in večina družbeno priznanih strokovnjakov."

Kaj bi še lahko povedali o Anastaziji? Je izredno sočutna, razsvetljena in s svojimi sposobnostmi bega ruske znanstvenike, ki so se že temeljito lotili proučevanja njenih izjav in dejanj. Povrhu vsega je svojevrstna zdravilka. V zvezi z njenimi zdravilskimi sposobnostmi je predsednik združenja ruskih zdravilcev, V. A. Mironov, dejal: "Mi smo pred njo žuželke."




"Za človeka problem prehranjevanja ne bi smel obstajati. Jesti moramo tako kot dihati, vendar nam temu ni treba posvečati preveč pozornosti in odvračati misli od poglavitnega. Stvarnik je to skrb naložil drugim, da bi lahko človek živel kot človek in izpolnjeval svoj namen."

Tlesknila je s prsti in takoj se je prikazala veverica ter ji skočila na roko. Anastazija je ponesla gobček živalce k ustom in veverica ji je iz gobčka predala zrno cedrovega oreška. Orešek je bil olupljen.

*
Iz mene se je iztrgalo: "Anastazija, si ti žival?"
"Zakaj žival? Mar zato, ker moja postelja ni taka kot tvoja? Ni strojev? Raznoraznih pripomočkov? ... Vladimir, ali misliš, da je glavno, kar razlikuje življenje človeka od vsega živega na Zemlji, to, da ima cel kup umetno izdelanih predmetov?"

*

Anastazija dejansko ne razmišlja o obleki in prehranjevanju. Največkrat hodi naokrog napol gola ali povsem gola. Hrani se s cedrovimi oreški, nekakšno travo, jagodami in gobami. Gobe je le posušene. Sama nikoli ne nabira ne jagod, ne oreškov, se ne preskrbuje in ne dela nobenih zalog, niti za zimo ne. Z vsem jo preskrbi množica veveric, ki tam prebivajo. V tem, da si veverice delajo zalogo za zimo, ni nič čudnega, tako se obnašajo povsod v skladu z naravnim instinktom. Začudilo me je nekaj drugega - ko je Anastazija tlesknila s prsti, so ji bližnje veverice hitro hotele skočiti na iztegnjeno roko in ji dati očiščeno jedrce oreška. Ko udari po kolenu skrčene noge, veverice oddajo glas, kot bi opozarjale druge ter začnejo nositi in nalagati prednjo na travo posušene gobe in druge zaloge. Videl sem, da so to naredile z velikim zadovoljstvom. Pomislil sem, da jih dresira, toda Anastazija je rekla, da so njihova dejanja instinktivna, pa tudi mama veverica s svojim primerom uči mladiče.

(vir: Soustvarjanje.si)





Ime:
Priimek:
E-pošta:
GSM:
Ulica:
Kraj:
Poštna št:


Anastasia

 


Zato je pomembno, da rastline zasadimo z lastnimi rokami in ne s stroji. Rastline, zasajene z ljubeznijo, bodo vsebovale informacije o tem človeku in plodi bodo za tega človeka zdravilni.


In tako se nosečnica sprehaja med drevesi, grmičevjem in ostalimi rastlinami, ki sta jih zasadila z možem. Z ljubečim pogledom bo spodbudila rožico, ki ji je všeč, da bo rasla hitreje, z neodobravanjem bo pogledala preveč razrasel plevel na vrtu in ta bo pričel veneti. In ko bo postala lačna, si bo med obhodom posestva utrgala zrelo jagodo, jabolko… Brez posebnega razmišljanja se bo nasitila plodov. Njeno telo namreč najbolje ve, katere snovi potrebuje. In ker je že prej okušala te plodove, njeno telo ve, kakšna je sestava teh plodov, v kakšnem razmerju so snovi prisotne v posamezni rastlini.


Čez zimo ima na krožniku sredi mize prav tako na razpolago posušeno sadje, koreninice, oreške, šopke zelišč, med, cvetni prah in podobno. Iz mize jemlje brez posebnega razmišljanja, kadar postane lačna. Tudi koza, ki jo imata, se le redko pusti molsti. Le takrat, ko začuti, da bi njeno mleko človeku lahko samo koristilo in mu ne bi škodovalo. Poleg tega na posestvu cvetijo rože in dozorelo sadje oddaja v zrak svoje etre. Zrak je poln dišav, ki hranijo tudi dušo. Strokovnjaki že tako poudarjajo pravilno prehrano nosečnice in pomen živil za otrokovo zdravje.


Tu na rodovnem posestvu so nosečnici dostopna kvalitetna ekološko pridelana živila. Poleg tega jo pri prehrani vodi največji strokovnjak, ki najbolje ve kaj potrebuje, njeno telo. Biva v prijetnem okolju in na svežem zraku, kar je prav tako pomembno. Tako zdrava ženska lahko rodi le zdravega otroka. Otrok naj bi bil rojen prav tako na posestvu v prisotnosti očeta, lahko tudi babice, ki vodi porod. Otrok bo prišel na svet ob že znanih zvokih v domačem okolju, kar je tudi za mamo manj stresno (Megre 2002, 2005 in 2006 – diplomsko delo Kastelic Monika)



Priporočam  še:

External link opens in new tab or windowObredi ljubezni - 9. knjiga iz zbirke Zveneče cedre Rusije

Anasta - 10. knjiga iz zbirke Zveneče cedre Rusije